Moja zgodba (Žana Jereb)

B013 Žana EatingZa Low Carb High Fat (LCHF) način prehranjevanja sem prvič slišala 23. novembra 2012, ko mi Klemen pošlje enega izmed člankov prof. Tima Noakes-a, spodaj pa pripiše: “Tole bo treba sprobat!”. Takoj preberem članek. Zdel se mi je zanimiv, ampak ker že po naravi nisem tip človeka, ki bi bil naklonjen prevelikim spremembam, me ni prepričal. Bila sem mnenja, da tak način prehranjevanja ni primeren zame – saj ne bom mogla teči, če ne bom zaužila dovolj OH-jev. Takrat so moje obroke sestavljali pretežno ovseni kosmiči, testenine, polenta, sadje, mlečni izdelki s čim manj maščob in občasno kakšne ribe. Že samo ob misli, da bi morala krožnik testenin zamenjati za kos mesa in zelenjavo pečeno na masti – o ne, ne, nihče me ne bo prepričal, da je za moje telo to bolj primerna hrana.

In res ni trajalo dolgo, ko se je Klemen odločil, da na lastni koži preizkusi LCHF način prehranjevanja. Brez postopnega prilagajanja je črtal vso hrano, bogato z OH-ji. Močno sem dvomila v učinkovitost takšne prehrane, zato sem se bolj kot ne iz solidarnosti do njega odločila, da bom za kosilo jedla isto kot on, s tem da sem si zraven pripravila še neko prilogo (največkrat testenine ali polento). Zajtrke in večerje sva jedla vsak po svoje. Tiste dni, ko sem bila v Žireh pa sem več ali manj jedla po starem. Vedno, ko si je za zajtrk ali večerjo pripravil kaj novega, mi je rekel, naj vsaj poizkusim. Sprva sem se trudila vzeti čim manjši košček, saj sem bila prepričana, da so maščobe nekaj najbolj nezdravega, zato sem se jih izogibala na vsakem koraku. Vseeno pa sem ga z velikim zanimanjem poslušala, ko mi je pripovedoval povzetke knjig in člankov o LCHF prehrani in o tem, kako so maščobe neupravičeno na slabem glasu. Postopoma, ampak še vedno zelo previdno sem ga začela posnemati tudi pri zajtrkih in večerjah. Tudi sama sem prebrala kar nekaj člankov na to temo, ki so me še bolj prepričali v to, da je sladkor sovražnik našega zdravja, ki se ga moramo v čim večji meri izogibati. In če LCHF poleg tega, da pozitivno vpliva na naše zdravje, tudi pozitivno vpliva na rezultate v vzdržljivostnih športih…odločitev je padla.

Tako sem se konec maja 2013 zavestno odločila, da iz svojega jedilnika črtam vse, kar vsebuje gluten – in to tudi takrat, ko bom v Žireh. Od takrat naprej si tudi za kosilo, ko sem bila v Ljubljani, nisem več kuhala prilog bogatimi z OH-ji. Sam začetek je bil težak. Prve tri tedne se nisem počutila dobro, bila sem brez energije in že iz iztekov sem hodila popolnoma omagana. Če ne bi imela ob sebi Klemna, ki mi je iz dneva v dan potrpežljivo razlagal, da bo kriza slej ko prej minila, saj je sam na začetku imel podobne probleme, bi že po prvih nekaj dneh obupala. Poleg tega so me tudi njegovi odlični rezultati v triatlonu (predvsem na IM Lanzarote in kasneje na Hawaii-h) prepričali, da LCHF prehrana res pozitivno vpliva na rezultate v vzdržljivostnih športih. Testenin kar naenkrat nisem več pogrešala, saj sem dobila novo mojo najljubšo jed – jetrca z zelenjavnim pirejem. Sicer sem imela kar nekaj težav, da sem dojela, da živila kot so jajca, maslo in živalska mast niso noben “bav, bav”, ampak tako pač je, če prej tako dolgo poslušaš, kako so škodljiva. Priznam pa, da se še vedno izogibam ocvirkov, ampak sem prepričana, da bo tudi to minilo :-).

Vem, B013 Žana Runningda spadam med bolj previdne osebe, zato potrebujem nekoliko več časa, da dobro premislim in se zares prepričam, kaj je dobro in kaj ne. Z vpeljavo novega načina prehranjevanja sem bila prisiljena tudi v to, da sem začela poslušati svoje telo. To mi je omogočilo, da sem lahko začela prilagajati LCHF dieto na način, ki ustreza mojim potrebam. In res, ko se je telo privadilo na spremembe, je počutje bilo iz dneva v dan boljše, kilogrami pa so kopneli sami od sebe. V zadnjem času se je začel napredek kazati tudi pri teku. Čeprav nekaterih treningov nisem opravila najbolje (predvsem na račun izpraznjenih glikogenskih zalog), mi je letos na vsaki tekmi dobesedno “letelo”, na nekaterih celo nad pričakovanji. Tako sem že v pomladanskem delu sezone izboljšala osebne rekorde v maratonu, polmaratonu in na 10 km in prepričana sem,  da so na vse te rezultate v veliki meri vplivale tudi spremembe v načinu prehranjevanja.

Kmalu bo minilo leto dni od kar sem spremenila svoj način prehrane in po pravici povedano: splošno počutje je super, tekla še nikoli nisem tako hitro kot tečem sedaj, zato ne vidim razloga, da ne bi nadaljevala v isti smeri oz. še hitreje :-)!

Žana Jereb

Osebni rekordi:

  • 2:35:55 (Maraton: Rotterdam, 13.4.14)
  • 1:14:27 (Polmaraton: Trst, 27.4.14)
  • 33:49 (10 km: Trst, 4.5.14)
the_post_thumbnail

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *