Sposobnost presnove ogljikovih hidratov

Oziroma zakaj 100g cukra zame ni enako 100g cukra zate. Ali pa v bistvu katerih koli ogljikovih hidratov, polnozrnatih ali predelanih…In zakaj je priporočanje prehrane na osnovi žitaric recept za množično polomijo.

Ali sploh lahko?

Primerjava števila kopij AMY1 gena med populacijami z visokim vnosom škroba (Evropejci, Američani, Japonci, Hadza) in populacijami z nizkim vnosom škroba (Biaka, Mbuti, Datog, Yakut)

Primerjava števila kopij AMY1 gena med populacijami z visokim vnosom škroba (Evropejci, Američani, Japonci, Hadza) in populacijami z nizkim vnosom škroba (Biaka, Mbuti, Datog, Yakut)

Z načenjanjem vprašanja o naši sposobnosti presnove OH se je potrebno najprej dotakniti vprašanja, če sploh smo prilagojeni na presnovo OH. Nekako nevmesno vprašanje na prvi pogled, sploh če vzamemo v poštev antropološke in evolucijske vidike. Izkaže pa se, da smo v bistvu ljudje precej dobro prilagojeni na presnovo OH, eden izmed prvih indicev za to pa je prisotnost prebavnega encima amilaza v ustih. Ta encim je edini prebavni encim prisoten že v ustni votlini, skrbi pa za razgradnjo škroba v maltozo (disaharid glukoze) in dekstrin (nizko molekularni polimer glukoze). V primerjavi z našimi bližnjimi predniki (gorilami, šimpanzi, orangutani) ki imajo zgolj en gen za amilazo v slini, imamo namreč večje število kopij gena za amilazo v slini (AMY1). In večje število kopij gena AMY1 pomeni tudi večjo aktivnost amilaze v slini. Multiplikacija gena naj bi bila posledica prilagoditve na bolj škorbnato prehrano, saj imajo različna ljudstva različno aktivnost tega encima v slini. Tradicionalno poljedelska ljudstva (Evropejci, Američani, Japonci) ter lovci nabiralci iz plemena Hadza, ki pojejo veliko s škrobom bogatih gomoljnic, imajo v povprečju večje število kopij gena AMY1 kot tradicionalna ljudstva, pri katerih v prehrani škrob ni pomembno zastopan (Biaka, Mbuti, Datog, Yakut) [1].

OK, različna aktivnost amilaze. In kaj potem?

Najlažje kasnejše učinke različne aktivnosti amilaze v slini prikažejo rezultati študije Mandela in sodelavcev [2], kjer so med seboj primerjali 7 mladih, zdravih, nedebelih oseb z visoko aktivnostjo amilaze (HA) in 7 z nizko stopnjo aktivnosti (LA). Vsi so pojedli testni obrok s 50 g koruznega škroba, nato pa so jim v krvi merili raven glukoze ter inzulina. Inzulin je namreč hormon, zadolžen za uravnavanje (znižanje) vrednosti krvnega sladkorja in se sprošča v kri ob povišanih nivojih glukoze.

Nekako so raziskovalci pričakovali, da se bo pri ljudeh z visoko aktivnostjo amilaze (HA) škrob hitreje razgradil v glukozo, se zaradi tega hitreje absorbiral v kri in bi bili nato tako nivoji glukoze v krvi kot tudi inzulina višji. Rezultati pa so pokazali ravno nasprotno, saj so imeli prostovoljci z nizko aktivnostjo amilaze (LA) višje krvne nivoje tako glukoze kot tudi inzulina!

Plazemski nivoji glukoze in inzulina po testnem obroku s 50 g koruznega škroba, pri osebah z nizko aktivnostjo amilaze (LA) in visoko aktivnostjo amilaze (HA)

Plazemski nivoji glukoze in inzulina po testnem obroku s 50 g koruznega škroba, pri osebah z nizko aktivnostjo amilaze (LA) in visoko aktivnostjo amilaze (HA)

Zgodilo se je namreč naslednje. Pri osebah z visoko aktivnostjo amilaze se je v kri začel sproščati inzulin še preden se je v kri absorbirala glukoza iz pojedenega škroba (0-20 min, rdeča puščica na grafu). Telo se je tako vnaprej pripravilo na odmerek glukoze, ki prihaja v kri ter spraznilo obstoječo glukozo iz krvi. Zato so imeli prostovoljci z visoko aktivnostjo amilaze (HA) v začetni fazi malenkost višje nivoje inzulina, ki so pripravili ”prostor” za prihajajoči odmerek glukoze, kasneje pa je bila potreba po sproščanju inzulina manjša, saj so bili nižje krvne vrednosti glukoze. Torej višja aktivnost amilaze à nižji nivoji glukoze in inzulina v krvi.

Nižji nivoji glukoze in inzulina?

Inzulin ima v telesu celo plejado učinkov, najpomembnejši pa je shranjevanje glukoze iz krvi v mišice ter maščobno tkivo. Pravijo mu tudi ”fat-storage hormon” zaradi spodbujanja tvorbe maščob ter zmanjševanja porabe maščob. Zato bi nekako lahko upravičeno sklepali, da višje vrednosti inzulina vodijo v večje shranjevanje energije v maščobe. S podobnim vprašanjem se je ukvarjal Petersen s sodelavci, kjer so raziskovali vpliv dveh visoko ogljikohidratnih obrokov na okoli 400 mladih, zdravih, suhih prostovoljcih [3]. Glede na stopnjo inzulinske rezistence (stopnjo telesnega odziva na inzulin) so vzeli 12 oseb z najboljšo inzulinsko rezistenco, ter 12 oseb z najslabšo.

Plazemske koncentracije glukoze (A), inzulina (B), triglicerido (C) in maščobnih kislin (D) pri inzulin občutljivih (○) ter inzulin rezistentnih (■) prostovoljcih pred in po testnih obrokih.

Plazemske koncentracije glukoze (A), inzulina (B), triglicerido (C) in maščobnih kislin (D) pri inzulin občutljivih (○) ter inzulin rezistentnih (■) prostovoljcih pred in po testnih obrokih.

Rezultati so pokazali, da imajo osebe z inzulinsko rezistenco višje nivoje glukoze v krvi, višje nivoje inzulina v krvi ter tudi višje nivoje trigliceridov v krvi. Njihovo skladiščenje pojedene glukoze v glikogen je bilo kar 60% nižje, jetrna sinteza trigliceridov (maščob) pa več kot 2 krat višja. Torej precej več pojedene energije so skladiščili kot maščobe in ne kot glikogen. Torej več inzulina à večje shranjevanje maščob.

Epidemiologija & AMY1

Nekako smo sedaj vzpostavili logično povezavo med številom kopij AMY1 ter shranjevanjem OH v glikogen ali maščobe. Torej večje število AMY1 genov naj bi pomenilo boljšo presnovo OH, manjše shranjevanje vnešene glukoze v maščobe ter preko tega normalnejšo telesno težo. Temu načinu potrjujeo tudi epidemiološke študije, v katerih so potrdili, da manjše kot je število kopij gena AMY1, večja verjetnost je za višjo telesno težo, merjeno z BMI (Body Mass Index) [4]. Oz. numerično, za vsako dodatno kopijo AMY1 gena je približno 20% nižje tveganje za debelost.

Število kopij gena AMY1 ter prekomerna telesna teža

Število kopij gena AMY1 ter prekomerna telesna teža

Torej če povzamemo, je sposobnost presnove OH med osebami precej različna, najlepše bi jo lahko prikazali z naslednjim diagramom. Na levi strani so ljudje, ki najslabše prebavljajo OH, so torej najbolj inzulin rezistentni in imajo preko tega večjo verjetnost za različne bolezni povezane z visokimi nivoji inzulina, kot so diabetes tipa II, metabolni sindrom, debelost… Bolj kot se pa premikamo desno, lažje ljudje prebavljajo OH in manj inzulina sproščajo, večja je verjetnost za normalno telesno težo. In ponavadi so atleti čisto na desni strani, brez problemov z odvečno telesno težo kljub tonam pojedenih testenin in hektolitrih popitih športnih napitkov.

Temelji piramide na žitaricah?

In tako pridemo na koncu do smernic, piramid in podobnih stvari. Najbrž je do sedaj že vsakemu jasno, da so priporočila, ki naj bi jih vsi upoštevali in temeljijo na žitaricah recept za polomijo. Ljudje pač različno odreagiramo na enake količine OH, pa naj bodo iz polnozrnatih stvari ali pa iz enostavnih sladkorjev, sokov, krompirja. Največ škode je bilo seveda narejeno tistim osebam z leve strani zgornjega diagrama, tistimi ki se takoj zredijo ob pogledu na tortico. Podatki o diabetesu in pred-diabetesu, ki naj bi ga imelo že preko 70% odraslih američanov, mi pa ne zamujamo prav dosti, temu tudi potrjujejo.

Ustrezna prehranska piramida? Za vse?

Ustrezna prehranska piramida? Za vse?

In kot športnik se moram dotakniti tudi priporočil za športnike in tistih enormnih količinah OH, ki naj bi jih pojedli. Dostikrat v upanju na uspeh želimo kopirati prehrano vrhunskih športnikov in se tako karboloadati kot oni, jesti toliko gelov ter piti takšne napitke kot oni. Klasičen primer so kenijski maratonci in njihova skoraj 80% ogljikohidratna prehrana. Samo ne zavedamo se, da oni pač lahko prebavljajo take količine OH in da če kdo izmed njih le malce slabše prebavlja OH in ima tisti kg telesne teže več, potem namesto 2:07 maratonov teče 2:11 in ne slišimo zanj. Primerjati se s tistim zgornjim promilom res elitnih maratoncev in bazirati prehrano ter nasvete za vse nas ambiciozne Janeze tekače je zato povsem neprimerno. Če pa dodamo še ves marketing proizvajalcev športnih pijač pa postane to recept za diabetes tipa II.

Kaj narediti?

Nekako ni potrebno biti doktor znanosti za ugotovitev, da je potrebno vnos OH prilagoditi našim sposobnostim presnove le teh. V primeru, da lahko vnašate pretežno škrobnato hrano in brez problema vzdržujete normalno telesno težo ob ustrezni krvni sliki (i.e. Hb1Ac, trigliceridi, HDL…), se počutite dobro brez nihanj energije ter lakote, potem ni potrebe po spremembah. Vkolikor pa imate prevelike zaloge maščobe, morate veliko športati za ohranjevanje telesne teže, morate jesti po 5x na dan oz. imate povišane nivoje glukoze v krvi (i.e. Hb1Ac), potem bi bilo najverjetneje bolje premakniti vir zaužite energije od OH napram maščobam. Kolikšno količino OH pa še lahko pojeste, pa je seveda težko napovedati in je potrebno sprobati. Npr. začnite z 200 g OH na dan, počakajte kakšen teden in dva ter ocenite, kako se počutite.Če je v redu, postopoma zmanjšujte količino OH, dokler ne opazite poslabšanj. Na tak način lahko v nekaj mesecih hitro ugotovite ob kolikšni količini OH dobro funkcionirate. Vsekakor majhen trud za doživljenjsko investicijo v boljše počutje! Nekako vsi dajemo zdravje na prvo mesto med vrednotami, čas je, da začnemo tudi v tej smeri ukrepati.

Reference:

  1. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2377015/
  2. http://jn.nutrition.org/content/142/5/853.full.pdf+html
  3. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1924794/
  4. http://www.nature.com/ng/journal/v46/n5/full/ng.2939.html
the_post_thumbnail

2 thoughts on “Sposobnost presnove ogljikovih hidratov

  1. Domen

    Danes sem se spet spomnil na tale blog. Zanimivo bi bilo videti, kaj se zgodilo, če bi ljudem, ki imajo manjšo aktivnost amilaze, dodali enicim amilazo ob obroku… Ali bi imeli manjši porast glukoze v krvi in manjše sproščanje inzulina? Ali je večja/manjša aktivnost amilaze “izolirana mutacija” – kot npr. laktazna perzistenca ali je v sklopu nekega spektra (v smislu, da je osebek bolje metabolno prilagojen na neškrobnato hrano…

    Reply
  2. Pingback: 4. dan – nabiranje informacij | Moj 30-dnevni paleo izziv

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *