Category Archives: Žana

Moja zgodba (Žana Jereb)

B013 Žana EatingZa Low Carb High Fat (LCHF) način prehranjevanja sem prvič slišala 23. novembra 2012, ko mi Klemen pošlje enega izmed člankov prof. Tima Noakes-a, spodaj pa pripiše: “Tole bo treba sprobat!”. Takoj preberem članek. Zdel se mi je zanimiv, ampak ker že po naravi nisem tip človeka, ki bi bil naklonjen prevelikim spremembam, me ni prepričal. Bila sem mnenja, da tak način prehranjevanja ni primeren zame – saj ne bom mogla teči, če ne bom zaužila dovolj OH-jev. Takrat so moje obroke sestavljali pretežno ovseni kosmiči, testenine, polenta, sadje, mlečni izdelki s čim manj maščob in občasno kakšne ribe. Že samo ob misli, da bi morala krožnik testenin zamenjati za kos mesa in zelenjavo pečeno na masti – o ne, ne, nihče me ne bo prepričal, da je za moje telo to bolj primerna hrana.

In res ni trajalo dolgo, ko se je Klemen odločil, da na lastni koži preizkusi LCHF način prehranjevanja. Brez postopnega prilagajanja je črtal vso hrano, bogato z OH-ji. Močno sem dvomila v učinkovitost takšne prehrane, zato sem se bolj kot ne iz solidarnosti do njega odločila, da bom za kosilo jedla isto kot on, s tem da sem si zraven pripravila še neko prilogo (največkrat testenine ali polento). Zajtrke in večerje sva jedla vsak po svoje. Tiste dni, ko sem bila v Žireh pa sem več ali manj jedla po starem. Vedno, ko si je za zajtrk ali večerjo pripravil kaj novega, mi je rekel, naj vsaj poizkusim. Sprva sem se trudila vzeti čim manjši košček, saj sem bila prepričana, da so maščobe nekaj najbolj nezdravega, zato sem se jih izogibala na vsakem koraku. Vseeno pa sem ga z velikim zanimanjem poslušala, ko mi je pripovedoval povzetke knjig in člankov o LCHF prehrani in o tem, kako so maščobe neupravičeno na slabem glasu. Postopoma, ampak še vedno zelo previdno sem ga začela posnemati tudi pri zajtrkih in večerjah. Tudi sama sem prebrala kar nekaj člankov na to temo, ki so me še bolj prepričali v to, da je sladkor sovražnik našega zdravja, ki se ga moramo v čim večji meri izogibati. In če LCHF poleg tega, da pozitivno vpliva na naše zdravje, tudi pozitivno vpliva na rezultate v vzdržljivostnih športih…odločitev je padla.

Tako sem se konec maja 2013 zavestno odločila, da iz svojega jedilnika črtam vse, kar vsebuje gluten – in to tudi takrat, ko bom v Žireh. Od takrat naprej si tudi za kosilo, ko sem bila v Ljubljani, nisem več kuhala prilog bogatimi z OH-ji. Sam začetek je bil težak. Prve tri tedne se nisem počutila dobro, bila sem brez energije in že iz iztekov sem hodila popolnoma omagana. Če ne bi imela ob sebi Klemna, ki mi je iz dneva v dan potrpežljivo razlagal, da bo kriza slej ko prej minila, saj je sam na začetku imel podobne probleme, bi že po prvih nekaj dneh obupala. Poleg tega so me tudi njegovi odlični rezultati v triatlonu (predvsem na IM Lanzarote in kasneje na Hawaii-h) prepričali, da LCHF prehrana res pozitivno vpliva na rezultate v vzdržljivostnih športih. Testenin kar naenkrat nisem več pogrešala, saj sem dobila novo mojo najljubšo jed – jetrca z zelenjavnim pirejem. Sicer sem imela kar nekaj težav, da sem dojela, da živila kot so jajca, maslo in živalska mast niso noben “bav, bav”, ampak tako pač je, če prej tako dolgo poslušaš, kako so škodljiva. Priznam pa, da se še vedno izogibam ocvirkov, ampak sem prepričana, da bo tudi to minilo :-).

Vem, B013 Žana Runningda spadam med bolj previdne osebe, zato potrebujem nekoliko več časa, da dobro premislim in se zares prepričam, kaj je dobro in kaj ne. Z vpeljavo novega načina prehranjevanja sem bila prisiljena tudi v to, da sem začela poslušati svoje telo. To mi je omogočilo, da sem lahko začela prilagajati LCHF dieto na način, ki ustreza mojim potrebam. In res, ko se je telo privadilo na spremembe, je počutje bilo iz dneva v dan boljše, kilogrami pa so kopneli sami od sebe. V zadnjem času se je začel napredek kazati tudi pri teku. Čeprav nekaterih treningov nisem opravila najbolje (predvsem na račun izpraznjenih glikogenskih zalog), mi je letos na vsaki tekmi dobesedno “letelo”, na nekaterih celo nad pričakovanji. Tako sem že v pomladanskem delu sezone izboljšala osebne rekorde v maratonu, polmaratonu in na 10 km in prepričana sem,  da so na vse te rezultate v veliki meri vplivale tudi spremembe v načinu prehranjevanja.

Kmalu bo minilo leto dni od kar sem spremenila svoj način prehrane in po pravici povedano: splošno počutje je super, tekla še nikoli nisem tako hitro kot tečem sedaj, zato ne vidim razloga, da ne bi nadaljevala v isti smeri oz. še hitreje :-)!

Žana Jereb

Osebni rekordi:

  • 2:35:55 (Maraton: Rotterdam, 13.4.14)
  • 1:14:27 (Polmaraton: Trst, 27.4.14)
  • 33:49 (10 km: Trst, 4.5.14)
the_post_thumbnail

Moja zgodba – My Story (Žana Jereb)

B013 Žana EatingZa Low Carb High Fat (LCHF) način prehranjevanja sem prvič slišala 23. novembra 2012, ko mi Klemen pošlje enega izmed člankov prof. Tima Noakes-a, spodaj pa pripiše: “Tole bo treba sprobat!”. Takoj preberem članek. Zdel se mi je zanimiv, ampak ker že po naravi nisem tip človeka, ki bi bil naklonjen prevelikim spremembam, me ni prepričal. Bila sem mnenja, da tak način prehranjevanja ni primeren zame – saj ne bom mogla teči, če ne bom zaužila dovolj OH-jev. Takrat so moje obroke sestavljali pretežno ovseni kosmiči, testenine, polenta, sadje, mlečni izdelki s čim manj maščob in občasno kakšne ribe. Že samo ob misli, da bi morala krožnik testenin zamenjati za kos mesa in zelenjavo pečeno na masti – o ne, ne, nihče me ne bo prepričal, da je za moje telo to bolj primerna hrana.

In res ni trajalo dolgo, ko se je Klemen odločil, da na lastni koži preizkusi LCHF način prehranjevanja. Brez postopnega prilagajanja je črtal vso hrano, bogato z OH-ji. Močno sem dvomila v učinkovitost takšne prehrane, zato sem se bolj kot ne iz solidarnosti do njega odločila, da bom za kosilo jedla isto kot on, s tem da sem si zraven pripravila še neko prilogo (največkrat testenine ali polento). Zajtrke in večerje sva jedla vsak po svoje. Tiste dni, ko sem bila v Žireh pa sem več ali manj jedla po starem. Vedno, ko si je za zajtrk ali večerjo pripravil kaj novega, mi je rekel, naj vsaj poizkusim. Sprva sem se trudila vzeti čim manjši košček, saj sem bila prepričana, da so maščobe nekaj najbolj nezdravega, zato sem se jih izogibala na vsakem koraku. Vseeno pa sem ga z velikim zanimanjem poslušala, ko mi je pripovedoval povzetke knjig in člankov o LCHF prehrani in o tem, kako so maščobe neupravičeno na slabem glasu. Postopoma, ampak še vedno zelo previdno sem ga začela posnemati tudi pri zajtrkih in večerjah. Tudi sama sem prebrala kar nekaj člankov na to temo, ki so me še bolj prepričali v to, da je sladkor sovražnik našega zdravja, ki se ga moramo v čim večji meri izogibati. In če LCHF poleg tega, da pozitivno vpliva na naše zdravje, tudi pozitivno vpliva na rezultate v vzdržljivostnih športih…odločitev je padla.

Tako sem se konec maja 2013 zavestno odločila, da iz svojega jedilnika črtam vse, kar vsebuje gluten – in to tudi takrat, ko bom v Žireh. Od takrat naprej si tudi za kosilo, ko sem bila v Ljubljani, nisem več kuhala prilog bogatimi z OH-ji. Sam začetek je bil težak. Prve tri tedne se nisem počutila dobro, bila sem brez energije in že iz iztekov sem hodila popolnoma omagana. Če ne bi imela ob sebi Klemna, ki mi je iz dneva v dan potrpežljivo razlagal, da bo kriza slej ko prej minila, saj je sam na začetku imel podobne probleme, bi že po prvih nekaj dneh obupala. Poleg tega so me tudi njegovi odlični rezultati v triatlonu (predvsem na IM Lanzarote in kasneje na Hawaii-h) prepričali, da LCHF prehrana res pozitivno vpliva na rezultate v vzdržljivostnih športih. Testenin kar naenkrat nisem več pogrešala, saj sem dobila novo mojo najljubšo jed – jetrca z zelenjavnim pirejem. Sicer sem imela kar nekaj težav, da sem dojela, da živila kot so jajca, maslo in živalska mast niso noben “bav, bav”, ampak tako pač je, če prej tako dolgo poslušaš, kako so škodljiva. Priznam pa, da se še vedno izogibam ocvirkov, ampak sem prepričana, da bo tudi to minilo :-).

Vem, da spadam med bolj previdne osebe, zato potrebujem nekoliko več časa, da dobro premislim in se zares prepričam, kaj je dobro in kaj ne. Z vpeljavo novega načina prehranjevanja sem bila prisiljena tudi v to, da sem začela poslušati svoje telo. To mi je omogočilo, da sem lahko začela prilagajati LCHF dieto na način, ki ustreza mojim potrebam. In res, ko se je telo privadilo na spremembe, je počutje bilo iz dneva v dan boljše, kilogrami pa so kopneli sami od sebe. V zadnjem času se je začel napredek kazati tudi pri teku. Čeprav nekaterih treningov nisem opravila najbolje (predvsem na račun izpraznjenih glikogenskih zalog), mi je letos na vsaki tekmi dobesedno “letelo”, na nekaterih celo nad pričakovanji. Tako sem že v pomladanskem delu sezone izboljšala osebne rekorde v maratonu, polmaratonu in na 10 km in prepričana sem,  da so na vse te rezultate v veliki meri vplivale tudi spremembe v načinu prehranjevanja.

Kmalu bo minilo leto dni od kar sem spremenila svoj način prehrane in po pravici povedano: splošno počutje je super, tekla še nikoli nisem tako hitro kot tečem sedaj, zato ne vidim razloga, da ne bi nadaljevala v isti smeri oz. še hitreje :-)!

Žana Jereb

Osebni rekordi:

  • 2:35:55 (Maraton: Rotterdam, 13.4.14)
  • 1:14:27 (Polmaraton: Trst, 27.4.14)
  • 33:49 (10 km: Trst, 4.5.14)


B013 Žana RunningIt was on 23rd November 2012 when I first heard of Low Carb High Fat (LCHF) diet, when Klemen sent me one of the articles by prof. Tim Noakes and wrote bellow “This needs to be tested!”. I read the article immediately. And though I thought it was interesting, it didn’t convince me, as I am not very prone to excessive changes. I was of the opinion that such a diet is not suitable for me – because I could not run if I’m not consuming enough carbs. At that time, my meals consisted mainly of oatmeal, pasta, polenta, fruits, low fat dairy products and occasionally some fish. Even just the thought of having to replace a plate of pasta for a piece of meat and vegetables grilled on fat – oh no, no one will convince me that this would be more suitable food for my body.

And Klemen didn’t take long to try LCHF diet on his own body. He went cold turkey and removed all foods rich in carbs from his diet. I had strong doubts as to the effectiveness of such a diet, but I ate main meals with him out of solidarity and added my own carb rich side dishes (usually pasta or polenta). We ate separate breakfasts and dinners. And in the days when I was in Žiri, I ate the same as previously. Whenever he prepared something new for breakfast or dinner he told me to at least try it. At first I tried to take the smallest possible amounts because I was convinced that fat is something very unhealthy, so I avoid fat at every step. However, I listened with great interest when he told me summaries of books and articles on LCHF diet and about how fat has unjustifiably bad reputation. Gradually, but still very carefully I began to imitate him even at breakfasts and dinners. I too read several articles on this topic and was getting more convinced of the fact that the sugar is the real enemy of our health and that we should avoid it as much as possible. And if LCHF diet in addition of having positive effects on our health, it positively impacts performance in endurance sports… I made the decision.

At the end of May 2013 I stopped eating foods containing gluten, even when eating in Žiri. From then on I also stopped eating carb rich side dishes. The start was difficult. I didn’t feel well for the first three weeks, I was without power and even slow runs exhausted me. Without having Klemen around telling me that this crisis is only initial and that it will soon pass, I would have given up. And given his excellent results in triathlon (Ironman Lanzarote and then Ironman Hawaii), I was getting more and more convinced, that LCHF nutrition has really positive effects on endurance performance. I suddenly no longer craved for pasta, as I got my new favorite meal: livers with vegetable puree. Otherwise, I had some problems before realizing that foods such as eggs, butter and animal fat are not harmful, but that is the way it is, if you spend your whole life listening to such fallacies. I admit, though, that I still avoid cracklings, but this shall also pass with time J

I am more of a precautious person, so I need a little more time to form my opinion about things and make sure what is good and what is not. With the introduction of a new way of eating, I was forced also in listening more to my body. It gave me a way of adapting a LCHF diet in a way that meets my needs. And indeed, when the body got used to different fueling, I started to feel much better as the days passed and my weight dropped off as well. Recently, the progress became more apparent at my running as well. Although some trainings didn’t go well (mostly due to depleted glycogen stores), my racing performance really got another gear, performing above expectations. In spring season I already smashed my personal records in marathon, half-marathon and 10k and I am convinced that these results were largely influenced by changes in diet.

Soon, it will be a year since I changed my diet and to be honest: the general mood is great, I’ve never ran as fast as I’m running now, so I see no reason not to continue in the same direction! Or even faster 🙂

Žana Jereb

Personal bests:

  • 2:35:55 (Maraton: Rotterdam, 13.4.14)
  • 1:14:27 (Polmaraton: Trst, 27.4.14)
  • 33:49 (10 km: Trst, 4.5.14)
the_post_thumbnail