Tag Archives: Inzulin

Inzulinski indeks – merilo sproščanja inzulina po zaužiti hrani

SB00400 Glikemični indeksGlikemični indeks (GI) je dokaj uveljavljeno merilo obsega dviga krvnega sladkorja (i.e. glukoze) po zaužitju določenega živila. Precej obetaven koncept pa se v vsakdanjem življenju ni izkazal za uporabnega, saj ima kopico pomanjkljivosti, zna biti zavajujoč, ljudje pa tako zelo različno odgovarjamo na enake količine zaužitih OH, da so povprečja neuporabna za splošna priporočila. Vsekakor je bil eden izmed razlogov za razvoj merila GI kot pomoč pri svetovanju sladkornim bolnikom. Nekako naj bi preko poznavanja GI hrane lažje predvidevali svoje krvne nivoje glukoze in tako lažje obvladovali bolezen. Samo problem nastane ob dejstvu, da lahko tudi proteini brez OH povzročijo dvig inzulina, katerega poglavitna naloga je uravnavanje krvnega sladkorja. Prav tako pa obstajajo tudi živila, ki povzročajo prekomeren dvig inzulina glede na njihovo vsebnost OH. Zato je Holt s sodelavci [1] razvila merilo Inzulinski indeks hrane (FII-Food Insulin Index).

FII-Food Insulin Index

SB00400 Inzulinski indeksInzulinski indeks (FII) je merilo obsega sproščanja inzulina na zaužitje določene hrane. Temelji na merjenju inzulina po zaužitju 239 kCal (1000 kJ) določene hrane v primerjavi s sproščenim inzulinom po zaužitju 239 kCal belega kruha, v obdobju 3 ur. Torej večji kot je indeks določenega živila, več inzulina sprosti telo po njegovem zaužitju.

Glede na to, kako uporaben koncept je inzulinski indeks hrane, pomislite samo na množico sladkornih bolnikov, se presenetljivo malo govori o njem. Redke reference v znanstveni literaturi, sem pa tja kakšna omemba v blogu ali podcastu, vse pa najverjetneje zaradi majhnega števila živil, ki je bila do sedaj testirana za ta indeks. Poleg osnovnega članka [1] se da na spletu dokopati še do nedavne doktorske dizertacije [2], s pomočjo katere se je število testiranih hranil dvignilo iz 38 na 147.

V nadaljevanju predstavljam Inzulinski indeks živil (FI), razdeljenih v smiselne skupine. Količina vsakega živila je 239 kCal, prikazana pa je še razlika med Inzulinskim indeksom (FI) in glikemičnim indeksom (GI) živila. Zadnja metrika predstavlja, koliko glikemični indeks (GI) »podceni« izločanje inzulina.

Mlečni izdelki

Pri mlečnih izdelkih GI pričakovano podceni izločanje inzulina (FII) zaradi precejšnje vsebnosti beljakovin v mlečnih izdelkih. Nekako je to tudi logično iz evolucijskega vidika, saj sesalci mleko uživamo v obdobju največje rasti (dojenčki, mladiči), inzulin pa je anabolni hormon (pospešuje rast). V povprečju za celo skupino znaša razlika med FII in GI kar 20%!

Povprečni GI = 23%, povprečni FII = 43%.

SB00401 Mlecni izdelki

Kruh, žitarice, testenine

Skupina s precejšnjim deležem OH in relativno nizkim deležem proteinov in maščob, zato v povprečju GI dobro zadane FII, saj je razlika v povprečju zgolj 0,5%. Vseeno pa vrsta hrane, po kateri se inzulin sprošča v največjem obsegu.

Povprečni GI = 58%, povprečni FII = 57%.

SB00402 kruh žitarice testenine

Sadje, sadni sokovi, zelenjava, stročnice

Še ena skupina z veliko OH ter malo proteini in maščobami. GI zato dobra ocena za veliko sproščanje inzulina.

Povprečni GI = 47%, povprečni FII = 50%.

SB00403 sadje zelenjava stročnice

Meso in proteinski viri

Z beljakovinami ter maščobami bogata skupina, kar ob relativno nizkem deležu OH pomeni precejšnjo podcenitev sproščanja inzulina.

Povprečni GI = 13%, povprečni FII = 24%.

SB00404 meso proteinski viri

Pijače, slaščice, prigrizki, obroki, hitra hrana

Oz po domače junk food. Veliko OH, kar nekaj maščob in brez proteinov, GI pa dobro oceni obsežno sproščanje inzulina.

Povprečni GI = 45%, povprečni FII = 52%.

SB00405 pijače sladice prigrizki obroki

Maščobe in olja

Sicer samo olivno olje ter maslo, GI in FII pa pričakovano zelo nizka. Maščobe pač ne povzročajo sproščanja inzulina.

Povprečni GI = 2%, povprečni FII = 3%.

SB00406 maščobe olja

Vse skupine na eni sliki so na voljo tule. SB00407 skupaj

Na naslednji sliki pa so predstavljeni sortirani podatki glede na Inzulinski indeks. SB00408 skupaj sortirano

Še nekaj korelacij

V nadaljevanju je pa še nekaj grafkov, kjer sem skušal prikazati povezavo med Inzulinskim indeksom (FII) in Glikemičnim indeksom (GI), vsebnostjo OH, proteinov ter maščob. Pričakovano je najlepša povezava med FII in GI, med FII in vsebnostjo OH pa relativno slaba. Kar seveda nakazuje, da vsebnost OH ni nujno vedno dober indikator za sproščanje inzulina po obroku. Od preostalih dveh hranil pa je še nekako najboljša obratna korelacija med FII in maščobami, skladno s pričakovanji. Večji delež kot je maščob v neki hrani, manjša je vsebnost OH ter posledično nižja potreba po sproščanju inzulina.

SB00410 korelacije

Zaključek

Inzulinski indeks je seveda (vsaj na papirju) uporabnejše merilo kot glikemični indeks, katerega bi bilo smiselno preiskusiti še v kakšnih večjih prehranskih študijah. Zaenkrat je njegova največja omejitev po mojem mnenju odsotnost podatkov za večje število hranil, analiza inzulina v krvi pač ni poceni stvar, možni sponzorji študij (i.e. prehranska industrija) pa so vse prej kot zainteresirani za tovrstne podatke.

Na vsak način pa da inzulinski indeks zelo uporabne podatke za npr. bolnike s sladkorno boleznijo, metabolnim sindromom, ljudi ki se želijo prehranjevati s ketogeno dieto ali izgubiti telesno težo z Low-Carb prehrano. Lepo se sklada z npr. mnogimi poročanimi anekdotami, da ima kar nekaj ljudji kljub Low-Carb prehrani težave z izgubo telesne teže. Ob analizi njihovega jedilnika ter kasnejšemu črtanju oz. omejitvi mlečnih izdelkov, pa telesna teža ponovno začne padati in tako lažje dosežejo svojo optimalno telesno sestavo. Kot je razvidno iz inzulinskega indeksa, imajo mlečni izdelki precej večji vpliv na sproščanje inzulina, kot bi mogoče sklepali zgolj po njihovi vsebnosti OH. Nekaj podobnega velja tudi za meso ter ostala hranila, ki vsebujejo precejšen delež proteinov. Vsekakor pa velja priporočilo, da vkolikor je vaš cilj zmanjšanje oz. omejitev sproščanja inzulina, potem uživajte čim več hranil iz zgornjega dela naslednjega spiska.

SB004011 zaključek

Literatura:

  1. Holt SH1, Miller JC, Petocz P. An insulin index of foods: the insulin demand generated by 1000-kJ portions of common foods. Am J Clin Nutr. 1997 Nov;66(5):1264-76.
  2. Bell, Kirstine. Clinical Application of the Food Insulin Index to Diabetes Mellitus. PhD Doctorate. University of Sydney. School of Molecular and Microbial Bioscience. 14-May-2014
the_post_thumbnail